Pred ženskim olimpijskim maratonom

Poleg svetovnih prvenstev, za katere pa se ponavadi najboljši maratonci niti ne ženejo preveč za potencialni nastop, veljajo olimpijske igre za tisto posebno tekmovanje, kjer lahko posamezniki zastopajo svojo državo. Je že tako, da so danes nekateri največji mestni maratoni na svetu, kot so berlinski, rotterdamski, pa newyorški in londonski, že zdavnaj presegli sloves tistih na regularnih atletskih prvenstvih, polega tega pa prinašajo tekmovalcem bistveno večje zaslužke ter slavo. Še dodatna okoliščina so trase, ki so vsako leto praktično nespremenjene in tako se lahko atlet že vnaprej pripravlja prav za določen tek, naštudira vsak zavoj posebej in se ob optimalnih pogojih nato nadeja tudi morebitnega svetovnega rekorda.

A vendar, olimpijske igre tudi v maratonu ostajajo nekakšno zlato žezlo, s katerim se potem zmagovalci okitijo za naslednja štiri leta in uživajo prav poseben renome, ter vseživljenjsko čast. Od tod tudi največ razočaranj v primeru, ko se posameznemu športniku ne uspe uvrstiti v nacionalno reprezentanco, ali pa ko je morebiti celo primoran v odstop oziroma predčasno odpoved nastopa, kot letos v primeru najhitrejše maratonke vseh časov, Britanke Paule Radcliffe.

Pa poglejmo, katere tekačice bodo jutri veljale za glavne favoritke v dopoldanskem maratonu. Čeprav je ženski maraton v zadnjih dveh letih rezultatsko nekoliko stagniral, oziroma ni bilo tekačic, ki bi se suvereno spuščale pod mejo 2:20, kaj šele da bi se približale svetovnemu rekordu Radcliffeove 2:15:25, jih je v letu 2012 vendarle kar šest teklo pod 2:20. Pet od teh bo tudi na jutrišnjem štartu v Londonu in tako upravičeno veljajo za prve favoritke. Za zlato kolajno sta zagotovo glavni adutki Kenijka Mary Keitany, ki je slavila letos na maratonu v Londonu s časom 2:18:37, ter Rusinja Liliya Shobukhova, ki ima v lasti lanski rekordni tek v Chicagu – 2:18:20. Ta dosežek velja za četrti najhitrejši čas vseh časov, s tem da je prve tri postavila rekorderka Radcliffeova, čas Mary Keitany pa se uvršča takoj za njo. Odpisati ne gre tudi Etiopijke Tiki Gelane, ki je letos v Rotterdamu zmagala s četrtim najhitrejšim časom 2:18:58, ki velja tudi za nov etiopski državni rekord. Potem je tu še njena rojakinja Mare Dibaba, pa Nemka Irina Mikitenko, Kenijki Edna Kiplagat in Priscah Jeptoo, ter še nekatere druge.

Naša Žana Jereb se seveda v to elitno druščino ne uvršča, bo pa ta olimpijski krst zagotovo edinstvena izkušnja za varovanko Romana Kejžarja in pomembna stopnička proti projektu Rio de Janeiro 2016. Držimo pesti za Žano in se nadejamo dobrega teka ter morebiti njenega novega osebnega rekorda.