
Raziskovalci španske univerze Granada so zbrali 22 triatletov, ki so trenirali osem ali več ur tedensko in 20 posameznikov, ki so izvajali lahko aerobno aktivnost. Vsi udeleženci so morali debelo uro opravljati dolgočasno, a zahtevno vajo, ki je izgledala tako, da so morali sedeti pred črnim računalniškim zaslonom, ko pa so zagledali rdeč krogec, so morali hitro odreagirati.
Raziskovalci so izmerili posameznikovo reakcijo in aktivnost v 12 minutnih odsekih v obdobju ene ure. Izkazalo se je, da so v prvih 36 minutah triatleti imeli boljše reakcije od rekreativnih športnikov, pa tudi sicer so njihovi možgani bili bolj aktivni. Zato so raziskovalci zaključi, da obstajajo pozitivne asocijacije med aerobno vadbo, daljšo pozornostjo in pripravljenostjo na odziv.
Druge študije pa so pokazale, da so se tisti, ki so fit, tudi bolje odrezali na testih miselnih sposobnosti, kot so hitrost obdelave podatkov, kognitivna kontrola in spomin. Te raziskave lepo dopolnjujejo tiste, ki so raziskovale zmožnost osredotočanja, ki je sicer pomembna za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, kot so vožnja, opravljanje dela v službi, izvajanje operacij itd.
Ohranjanje pozornosti pri ljudjeh, ki so fit, ni povezano z vadbo pozornosti med samo vadbo, ampak je stranski učinek redne aerobne aktivnosti. Študije na živalih in ljudeh so namreč pokazale, da vadba spodbuja rast novih živčnih poti v možganih, preprečuje degeneracijo in povzroča rast krvnih žilic v ključnih delih možganov, zato v te dele tudi pride več hranil in energije.
Strokovnjaki se strinjajo, da je redna aerobna vadba, kot je tek najprimernejša, da izzove ugodne dolgoročne spremembe v strukturi možganov in posledično tudi v kognitivni zmogljivosti. Slednja naj bi se sicer po opravljenih študijah izboljšala že po šestih tednih redne vadbe.
Povzeto po: Pay Attention: Here is another way running makes you smarter, ki je dostopen tukaj.