Na štiri oči z Vilmo Birsa

Na štiri oči z Vilmo Birsa
27.06.2014 AVTOR: Tina Ambrožič
Vilma se je s tekom začela ukvarjati zelo pozno, a zato v teku danes toliko bolj uživa. Po poklicu je namreč zavarovalna zastopnica in veliko časa preživi v avtu, s tekom pa poskrbi za rekreacijo in sprostitev.

OSEBNO
Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem članica ŠD Tekači vipavske doline. Največ pa sodelujem z mojim največjim tekaškim idolom Urbanom Praprotnikom.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Nimam posebne znamke ali modela. Pri nakupu sem pozorna predvsem, da je copat širok čez prste.

Uporabljaš tekaško uro?
Med tekom me vse moti. Rada sem svobodna, ne nosim ne ure, ne telefona ali poslušam glasbe.

Tvoj obred pred tekom?
Pred vsakodnevnim tekom nimam nobenih obredov. Obujem copate in stečem. Mogoče se med tekom kdaj ustavim in naredim raztezne vaje. Malo bolj resna zadeva je pred polmaratonom. Potrudim se, da sem maksimalno ogreta, na samem startu pa v množici sotekačev preprosto uživam, odmislim vse, sem le jaz v zavedanju sreče, da lahko tečem.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki ... 
Udeležujem se prav vseh večjih tekaških prireditev tako v Sloveniji, pa tudi čez mejo v Trstu, Palmanovi, Udine, Gorica, Verona, Dunaj, Celovec. Pretekla sem že 18 polmaraton, letos imam še štiri. Največji podvig pa je bilo tekaško popotovanje z Urbanom Praprotnikom lani Ljubljana-Piran 150 KM (pretekla 50 km), letos Ljubljana-Trst 120 KM (pretekla 60 KM). Za moj rojstni dan, pa si pripravljam darilo, da pretečem moj prvi maraton v Celovcu.

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Leta 2009 sem imela hude zdravstvene težave. Zdravniki ortopedi so ugotovili, da moram urgentno na operacijo ledvene hrbtenice. Pred operacijo sem zaskrbljeno vprašala kirurga, če bom lahko še hodila. Iz njegovih ust pa sem zaslišala besede: ne samo hodila, še na maraton boste lahko šla. Še vedela nisem, kaj je maraton, nikoli se nisem ukvarjala z nobenih športom. Operacija je uspela, kirurg mi je dovolil, da sem začela s hojo, hitro hojo, čedalje bolj pa me je vleklo v tek, da dosežem zastavljeno zaobljubo. Enajsti mesec po operaciji sem se prijavila na Ljubljanski maraton in sicer na 10 km in jih pretekla.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Občutek neodvisnosti in svobode. Nisem omejena s časom, tečem, kolikor mi telo dopušča. Tek je poln doživetji, ubija stres in bolezen.

Kaj ti je tek dal?
Zelo veliko, spoznavam prijatelje, ki bi jih sicer ne nikoli srečala. Dajejo mi energijo, me spodbujajo, se veselijo mojega uspeha.

Kako potekajo tvoji treningi?
Pravzaprav nimam posebnih treningov. Tečem 3-4 krat tedensko. Med tednom krajši tek 10-12 km, vikend 18 km po trasi, ki jo do potankosti že poznam, se je ne naveličam, saj jo popestrijo barve letnih časov. V poletnem času, ko so dnevi daljši, tečem zjutraj od 5-6 ure, potem grem v službo. V zimskem čas pa po službi z lučko.

Tečeč sama ali za to potrebuješ družbo?
Najraje tečem sama, kar mi najbolj ustreza, da sem sama s sabo. No, za daljši tek pa tudi družba prav pride.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Vsak polmaraton je doživetje, ki ga nikoli ne pozabiš. Nepozabni pa so tudi tekaški dnevi, ki jih organizira Urban Praprotnik. Takrat odkrivamo skrite kotičke naše lepe Slovenije. To so tekaška popotovanja, kjer dosegamo ultramaratonske razdalje. Prav posebno pa sem ponosna, da sem lahko tekla že drugi Oskarjev tek na razdalji 400 metrov z mojo triletno vnukinjo.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Tek je moj edini šport, včasih se spravim kam tudi s kolesom. Potem pa so tu še vsakodnevni sprehodi z mojim psom. Kako skrbiš za prehrano? Nisem ljubiteljica mesa, prisegam na zelenjavo, sadje - predvsem domače pridelave, in mlečne izdelke.

Kakšne tekaške načrte imaš za v prihodnje?

Posebnih načrtov nimam, želja pa je, da v naslednjem letu odtečem moj prvi uradni maraton.

Kaj sicer še počneš v življenju?
Sem najsrečnejša babica moji triletni vnukinji in polletnemu vnuku. V juliju pa bom že tretjič babica. Ponosna sem, ko z rokico v roki z mojo vnukinjo odtečeva nekaj sto metrov, sva srečni in ponosni druga na drugo.
Značke: Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ