Parižan z Dunaja na ljubljanskem maratonu. Že četrtič!

Največ tujih tekačev je po pričakovanjih prišlo v Ljubljano iz sosednje Hrvaške(465), nato pa si po številu sledijo Italija, Srbija, Avstrija, po nekaj pa jih je nastopilo celo iz daljne Avstralije, Vietnama, Brazilije in Nove Zelandije.
V cilju smo se pogovarjali s Parižanom Guillaumom, ki že nekaj let živi na Dunaju in izvedeli, da se v Ljubljano vrača na maraton že več let. 

Guillaume, prihajate iz Pariza, a živite na Dunaju. Kako to, da ste se odločili za nastop na maratonu v Ljubljani?

Pravzaprav sem bil letos na ljubljanskem maratonu že četrtič in torej lahko rečem, da imam kar nekaj razlogov, zakaj se vedno znova vračam. Eden od razlogov je bližina Dunaja, kjer živim, zelo dobra organizacija maratona, razumno nizka cena prijavnine, velikost vašega glavnega mesta, ki je ravno prav veliko, da ni premajhno. Potem pa še letni čas – oktober je zame najboljši mesec za nastop na maratonu – in vreme je običajno idealno. No, letos je bila na tem področju izjema. Sicer pa sem prvič izvedel za Ljubljanski maraton po internetu.

Kaj pa sama trasa maratona?

Zelo mi je všeč. In očitno mi prinaša srečo, saj prav v Ljubljani dosegam najboljše rezultate. Na začetku nisem želel teči polnega maratona zaradi dveh krogov, ki ju je potrebno preteči, saj sem se bal, da mi bo zmanjkalo motivacije v drugem, a na koncu sem bil presenečen – ugotovil sem namreč, da je to lahko tudi olajševalna okoliščina. Prepoznaš točke, kjer si že tekel mimo in imaš ves čas orientacijo, koliko je še do konca, ipd. Sicer je trasa lepo speljana ven iz mestnega jedra, a je še vedno zanimiva in ne tako težka, kot nekatere druge, kjer je bistveno več višinske razlike in več kratkih klancev, ki ti načnejo tekaški ritem.

Kako ste zadovoljni z letošnjim nastopom, še zlasti zaradi mraza in celo snega na začetku?

Letos sem tekel zelo zadovoljivo, zlasti glede na okoliščine – 3:22:12. To je bil moj prvi maraton v takšnem mrazu. Sicer pozimi treniram v takšnem vremenu, a tako dolge razdalje še nisem pretekel. Torej nisem prav dobro vedel, kaj pričakovati, a na koncu je bilo OK. Večji problem je bil pred in po tekmovanju, ko se telo zaradi izčrpanosti hitro ohladi.

Pogosto nastopite tudi na drugih evropskih maratonih. V katerih večjih mestih si že tekel?

Zame je pomembna cela izkušnja, skupaj s potovanjem. Ves proces mi je všeč od trenutka ko spakiram kovčke, do trenutka ko odtečem maraton in se odpeljem nazaj domov. Ker živim na Dunaju, že nekaj let redno nastopim na tamkajšnjem maratonu v aprilu, vsako leto grem tudi na maraton v Budimpešto, sedaj še v Ljubljano. Nastopil pa sem že na maratonih v Pragi, Berlinu, Trstu, pa na polmaratonu v Budimpešti, Bratislavi, Salzburgu, … No, svoj osebni rekord pa sem tekel lani ravno v Ljubljani – 3:14:22.

Bi lahko primerjal denimo maraton na Dunaju z ljubljanskim?

Razen tega, da se da na obeh nastopiti tako na polmaratonu, kot na polni maratonski razdalji, bi dejal da je kar nekaj razlik. Dunajski je s 30.000 udeleženci precej večji, a denimo tam nikoli ne najdem uradnih pacemakerjev, ki jih je v Ljubljani na pretek. Dunajski ima le en sam krog, Ljubljana dva, poleg tega pa je prijavnina na dunajskem bistveno višja kot v Ljubljani. No, vsak zase je poseben in na obeh rad nastopim.

Imate letos v načrtu še kakšen nastop na katerem od evropskih maratonov?

Nameraval sem teči na maratonu v Firencah konec novembra, a sedaj ne bom. Ena mrzla izkušnja na jesen je kar zadosti …(smeh). Namesto tega bom rajši nastopil na polmaratonu v Crikvenici na Hrvaškem v začetku decembra. Nato pa se bom počasi začel znova pripravljati za maraton na Dunaju, ki je tradicionalno sredi aprila.

Guillaume, najlepša hvala za pogovor in veliko uspešno pretečenih kilometrov vam želimo.