Kako dehidracija vpliva na kognitivno funkcijo

Dehidracija okrni normalno fizično delovanje telesa in seveda tudi naše kognitivne sposobnosti. Kako in v kakšni meri pa so nedavno ponovno pobliže pogledali na univerzi Griffith v Avstraliji, kjer so izvedli študijo, ki je preučevala povezavo med dehidracijo in kognitivno funkcijo. V študijo je bilo vključenih 10 moških vzdržljivostnih športnikov, ki so med preizkusom kolesarjenja dehidrirali za 2.5%, saj naj bi to, glede na predhodne študije, že bila meja, ki vpliva na kognitivne sposobnosti. Po koncu izziva pa so za ponovno hidracijo poskrbeli z vodo ali športnim napitkom.
Da bi videli, če in kakšne so spremembe ob dehidraciji, so strokovnjaki športnikom pred in po kolesarjenju ter tudi vsako uro v času okrevanja s testom reakcijskih časov ocenjevali njihovo kognitivno sposobnost. Odkrili so, da je bil njihov reakcijskij čas hitrejši takoj po vaji, ki je privedla do dehidracije. Po ponovni hidraciji telesa pa so se reakcije vrnile v normalno stanje. V nobenem primeru pa reakcijski čas ni bil slabši kot na testu pred vajo. Kar pomeni, da aerobna vadba omogoča majhno izboljšavo kognitive sposobnosti, pa čeprav je telo blago dehidrirano, a žal ta ugoden učinek izgine zelo hitro.

Se sprašujete zakaj so bili rezultati te študije bistveno drugačni od predhodnih, ki so trdile, da že blaga dehidracija okrni kognitivne sposobnosti? Ključna težava je bila v tem, da pri predhodnih študijah posamezniki ob vadbi niso smeli piti, obenem pa so dobili tudi diuretike, kar je še povečalo izločanje tekočine z uriniranjem. Prav tako pa strokovnjaki pri sodelujočih niso nikoli ocenili nivoja žeje, ki so jo obenem ocenili tudi kot nezadosten opozorilni znak dehidracije. Vedeti je namreč treba, da sta žeja in dehidracija dve različni stvari. Žeja je občutek, da si želimo nekaj popiti, dehidracija pa nakazuje na zmanjšano prisotnost tekočine v telesu. Če torej nekoga dehidrirate in ga pripravite do žeje, ne morete zagotovo vedeti, katera od teh dveh stvari v realni situaciji povzroči določen učinek (kot je, na primer okrnjena kognitivna funkcija).
Nenazadnje pa je težava tudi v tem, da mnoge študije ne odsevajo stanja, ki bi se lahko zgodilo v realnem svetu, ampak do željenih stanj pridejo z določenimi pripomočki (v omenjenem primeru so to vadba, diuretiki, prepoved pitja itd.). To pa seveda privede do popolnoma drugačnih rezultatov, kot bi bili v primeru situacije v resničnem življenju.

Če povzamemo, lahko zaključimo, da manjši nivo dehidracije ne vpliva bistveno (ne pozitivno in tudi ne negativno) na kognitivno funkcijo.

Povzeto po članku Dehydration and cognitive function, ki je v celoti dostopen tukaj.