Kako vadba vpliva na apetit?

V raziskavi je sodelovalo 15 posameznikov, ki so v laboratoriju tekli na tekaški stezi dobro uro v skromnem, a enakomernem tempu. Po tem so tekače poslali na magnetno resonanco, ki je merila aktivnost možganov med prikazovanjem nizko in visoko kalorične hrane.



Ekipa iz univerze v Birminghamu v Veliki Britaniji je upala, da bo zaznala razlike, ki bi jih lahko povezali s spremembami v želodčnih hormonih in amino kislinah (še posebej grelin in peptidi YY). Prejšnje študije so namreč povezale grelin in peptide YY s spremembami v apetitu. Vendar nobena od njih ni pregledala ‘centrov nagrajevanja

’ v možganih.



Nihče ni bil presenečen, da je tekačem med vadbo postalo toplo in da so postali žejni, čeprav so jim dali toliko vode, kot so je želeli. Kljub temu pa so še vedno čutili žejo po koncu 60 minutnega teka, kar je verjetno vplivalo na njihove reakcije ob gledanju slik. Centri nagrajevanja v možganih so močneje reagirali na nizkokalorično hrano, kar je verjetno povezano s tem, da je nizko kalorična hrana vsebovala več hrane, ki vsebuje tekočino (to so sadje in zelenjava) kot pa visoko kalorična.



Raziskovalci so tudi odkrili, da sta grelin in peptidi YY povezana z želodcem in prebavili. Tek je povzročil zmanjšanje grelina in povečanje peptidov YY. Visoke koncentracije grelina pa naj bi povečevale apetit, medtem, ko ga visoke koncentracije peptidov YY zmanjšujejo.



Avtorji raziskave menijo, da le-ta ponuja prve posredne dokaze, da vadba spreminja periferalne signale (iz želodca), odgovorne za regulacijo apetita in status hidracije in povezaen s povečanimi živčnimi odzivi možganskega centra za nagrajevanje. Če posplošimo – možgani in želodec med seboj komunicirata. Kar je več kot očitno dobra stvar.



Povzeto po: How exercise regulates your appetite, ki je dostopen

.