Na štiri oči z Aljo Isakovič

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Pred skoraj štirimi leti, po skoraj desetih letih neaktivnosti. Enostavno sem začutila, da telo potrebuje gibanje. Pojavljati so se mi začele manjše zdravstvene težave, tako da je bil čas za spremembo. Sprva je šlo težko, sedaj si pa ne znam več predstavljati življenja brez teka. Sicer sem pri tem imela rahlo prednost, saj je v mladih letih deset let trenirala atletiko (na koncu predvsem visoke ovire in daljino). Vendar je to, kar sedaj počnem, nekaj čisto drugega. Pri resnem treningu atletike je bil poudarek na tekmovanju z drugimi, sedaj se osredotočam le na tekmovanje s sabo. Hkrati veliko bolj poslušam svoje telo, tako da je tek postal pravi užitek.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Vsak tek je nov izziv. Tekači sicer radi govorimo o užitku pri teku, ampak dejstvo je, da je prvi korak pri vsakem teku najtejži. Zdi se mi, da te ravno to naredi močnejšo. Ko se enkrat telo ogreje, pa so mi všeč trenutki, ko »padeš noter « in pozabiš na vse skrbi. Seveda je fenomenalen tudi občutek po samem teku, ko sama pri sebi ugotoviš, da si naredila nekaj dobrega zase ali da si preživela kakšen posebno naporen tek.

Kolikokrat tedensko tečeš?
Štirikrat, če se le da. Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo? Sama, z največjim veseljem. Tek je zama kot nekakšna meditacija, odklopim od vsakodnevnih težav. Zato mi je všeč, da sem med tekom sama s svojimi švigajočimi mislimi.

Kako potekajo tvoji treningi?
Tek prilagajam trenutnemu razpoloženju, cilju in drugim okoliščinam. Si pa ponavadi v nedeljo vzamem čas za daljši tek, vsak četrti teden malo zmanjšam razdalje, da si telo odpočije. Katerih tekov oz tekem ne boš nikoli pozabila? Najbolj mi v spominu ostanejo teki v neobičajnih okoliščinah. Tekanje po zasneženi pokrajini, v dežju ... Takrat, ko ni gneče in ko še bolj občutiš naravo. Rada se spomnem tudi tekov v tujih mestih, ko med tekom raziskuješ povsem neznan terem. Na tekme pa z izjemo Ljubljanskega maratona ne hodim.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Ne. Pri teku mi je všeč to, da lahko kadarkoli, tudi med potovanjem, obuješ tekaške copate in se odpraviš ven. Pri drugih športih je ponavadi potrebno več usklajevanja in načrtovanja, zato mi še ni uspelo nič drugega vključiti v svojo rutino. Le občasno, v primeru poškodb ali manjše bolezni, tek zunaj nadomesti spin kolo.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Ko začneš redno teči na daljše proge, ima telo gotovo nove prehrambene spremembe. Že pri tem, kaj se dobro razume z želodcem pred tekom in kaj ne. Tek me je vsekakor spodbudil k temu, da bolj pazim na to, kaj in kako jem. A vseeno so mojo šibka točka slani in sladki prigrizki. Sploh zato, ker imaš po dolgem teku super izgovor, da si privoščiš kakšno fino sladico. Zato se kljub vseemo trudu na koncu prepoznam v tem stripu: theoatmeal.com/comics/running 2 :)

Kakšne tekaške načrte, želje imaš za v prihodnje?
Vsekakor je želja ta, da bi enkrat pretekla cel maraton. Razdalja malega maratona mi že nekaj časa ni izziv, zato upam, da bo v prihodnjem letu čas in priložnost, da grem še dlje. S hitrostjo se ne obremenjujem, mi je pa v veselje premagatovati daljše razdalje.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Delam v tehnološkem startupu, tako da je moj delovnik precej intenziven. Moji hobiji ponavadi vključujejo učenje novih stvari, trenutno predvsem programiranja, pri čemer rada tudi drugim pomagam pri tem.