O čem razmišljati med tekom?

Bill Morgan in Michael Pollock sta leta 1977 napisala eno od prvih in najbolj vplivnih člankov v športni psihologiji, v katerem sta izvedla intervjuje s skupino elitnih tekačev o tem, o čem razmišljajo med tekom na tekmovanjih. Enako vprašanje pa sta zastavila tudi rekreativnim tekačem. 

In kakšni so bili njihovi odgovori? Elitni tekači so jima zaupali, da med tekom razmišljajo predvsem o postavitvi telesa med tekom, rekreativni pa se zamotijo z razmišljanjem o stvareh, ki s samo tekmo niso povezani. Oba pristopa so poimenovali asociativno mišljenje (na eliten način) in neasociativno mišljenje (na rekreativen način). 

A novejši članek v Journal of Sport & Exercise Psychology je razkril, da sta tako eno kot tudi drugo mišljenje preveč poenostavljena. Zato so avtorji predlagali rahlo razlikovanje med enim in drugim in sicer, da naj ne mislijo na stvari, ki jih ne morejo zlahka spremenit, kot, na primer, dihanje in formo. Nesmiselno se je namreč osredotočati na avtomatizirano gibanje med tekom, ampak se je bolje posvetiti občutkom ali razmišljati o stvareh, ki se trenutno pojavljajo v našem umu. A ta zaključek so strokovnjaki sprejeli šele potem, ko so preučili konkretno število resnih tekačev, ki so tedensko pretekli skupno vsaj okoli 50 kilometrov. Ob tem so jim izmerili tudi vrednost kisika, in sicer, ko so: 
- med tekom razmišljali o dihanju
- med tekom razmišljali o formi
- med tekom razmišljali o občutkih
- med tekom razmišljali o stvareh, ki so se jim zgodile med tekom

Pri prvi in drugi točki se je poraba kisika znatno povečala, pri tretji in četrti točki so bili rezultati podobni. Ko je bila pozornosti usmerjena na avtomatizirane procese (tek, gibanje ali dihanje), je to privedlo do slabšega izkoristka energije pri teku, s poudarkom na počutju in stanju telesa.

Povzeto po Where to focus your attention while running. Celoten članek si lahko preberete tukaj.